Tokrat sem si poškodoval gleženj na pohodu. Bil je prekrsni vikend in z družino smo šli na v hribe. Neprestano sem opozarjal otroke, naj pazijo na svoj korak, nazadnje, ko smo se vračali pa sem sam stopil zelo nerodno in takoj sem vedel, da sem si poškodoval gleženj. Bolečino sem začutil takoj, ko sem narobe stopil. Ker bolečina ni bila tako močna, sem se odločil, da pohod nadaljujem in pridem do avta. Nisem hotel povedati družini, da jih ne bi skrbelo. Tako bi bili vsi osredotočeni na moj gleženj in tega nisem želel. Želel sem, da imajo lep izlet. Ko smo prišli do avta in sem vozil domov, me je gleženj vedno bolj bolel. Vedel sem, da bi mi opornica za gleženj prišla tisti trenutek še kako prav. Vendar je v avtu nisem nisem imel.
Ko sem prišel domov, sem povedal ženi in si dal obhladke. Tako sem imel na gležju obhladke, da bi si ga čimprej pozdravil. Nasledje jutro je bila bolečina manjša in tako sem se odločil, da bom ta dan počival in da mi bo pri hoji pomagala opornica za gleženj. Tako sem poklical v službo, da ta dan ne bom prišel. Raje počivam en dan, kot pa da se mi bolečina zavleče v cel teden. Da je gleženj čimbolj počival in nisem izvajal pritiska nanj, mi je bila opornica za gleženj v veliko pomoč. Tako sem jo nosil vedno, ko sem hodil.
Naslednji dan je bila bolečina veliko manjša in odločil sem se, da grem v službo. V službi mi je pri hoji po hodniku še vedno pomagala opornica za gleženj. Enostavno brez nje nisem hotel biti, ker sem vedel, da me bo gleženj začel boleti še bolj. Tako je vse skupaj trajalo 4 dni in potem je moj gleženj bil zdrav. Očitno sem si ga samo malo zvil.…